Lawrence Bloom: Kapitan Planet

Spoznajte Lawrencea Blooma. Njegova ekipa je izumila danes vseprisotne hotelske kartice, ki spodbujajo ponovno uporabo brisač. Toda poslovnež, ki je postal guru za okolje, se ne namerava ustaviti tam; njegov življenjski cilj je rešiti nas pred samimi seboj. Poroča Alicia Buller.

Nekega dne, pred mnogimi leti, je Lawrence Bloom sedel v svojem luksuznem Mercedesu, parkiranem pred svojo hišo s sedmimi spalnicami in tremi kopalnicami v bogatem londonskem Hampsteadu.

„Je to to?“ se je vprašal, medtem ko mu je po žilah preplavil znan naval strahu.

„Dosegel sem tisto materialno točko, kamor si vsi prizadevajo, in zame je bila tesnoba kot obešalnik za plašče: jakna, ki sem jo nosil pred tem trenutkom, je bila 'mi bo sploh kdaj uspelo?', zdaj pa se je ta jakna spremenila v 'ga bom sploh kdaj obdržal?'“

V tistem trenutku se je njegovo življenje za vedno spremenilo. Naslednja tri leta se je, kot je sam priznal, opijanil. »Bila so sedemdeseta leta, takrat je bilo to zelo enostavno skriti, saj so to počeli vsi.«

»In potem sem spoznal, v čem je težava,« se Bloom ustavi, »moja duša ni bila nahranjena. Takrat sem se odločil, da postanem človek 'pravega dejanja'.«

Bloom je človek, ki je v zadnjih 72 letih dosegel veliko. Morda pa je njegov največji dosežek sijoča ​​mirnost; njegova hči, okoljevarstvenica Rebekah Bloom, opisuje svojega očeta kot "kozmičnega". Bloom je človek, ki je resnično odkril
njegovo življenjsko gibanje in je z njim hkrati utemeljeno in polno energije. Je nalezljivo.

Bloom je navidezno človek velikega ugleda na svetovnem odru: je predsednik uprave Be Energy, energetskega podjetja s trojnim dobičkom; generalni sekretar fundacije Be Earth, medvladne organizacije Združenih narodov, osredotočene na doseganje trajnostnih ciljev; ter iskan svetovni govornik, član upravnega odbora, vzornik in mentor. Vendar pa vse te osebnosti povezuje Bloomova globoka in neomajna duhovnost.

LOČITVENE BOLEČINE

»Naš trenutni pogled na svet je takšen, da se vidimo ločeno – ločeno od zemlje, ki nam daje življenje; ločeno od kozmosa, ki nas je rodil; ločeno drug od drugega, in drug brez drugega življenje nima smisla. Navsezadnje smo mnogi med nami ločeni celo od sebe. Tako smo izgubili povezavo s svojo prirojeno naravo,« pravi počasi in melodično.

„Toda vsaka odločitev, ki jo sprejmemo na podlagi dejstva, da smo ločeni, je zlom, razkol in zlom; medtem ko vsaka odločitev, ki temelji na dejstvu, da smo eno, vodi v harmonijo, mir in resnično sijajno prihodnost za naše otroke.“

HUDE POSLEDICE

Bloom zares pride do izraza, ko govori o naši generaciji, ki se giblje na robu prelomnice, ki bo odločila o usodi človeške rase. »Kot je dejal Winston Churchill, ko smo se bližali drugi svetovni vojni, se 'doba odlašanja, polovičnih ukrepov, pomirjujočih in begajočih rešitev, odlašanja bliža koncu. Namesto tega vstopamo v obdobje posledic.' In tam smo.«

Po Bloomovih besedah ​​nas je odkritje poceni energetske »rakete« popeljalo v dobo, v kateri 1,5 milijarde prebivalcev Zemlje uživa življenjski standard, ki presega najdivje sanje naših staršev in starih staršev – medtem ko se mnogi reveži na Zemlji borijo celo za hrano. »Vsakič, ko voziš avto s 180 konjskimi močmi, si tako bogat kot rimski cesar s 180 konji, ki vlečejo njegov voz, kar je bil fenomenalen napredek za človeštvo.«

»To je privedlo tudi do novih oblik medicine, novih spoznanj o zdravju in kakovosti življenja. Toda sistem, ki nam je te stvari prinesel, kot je raketni pospeševalnik, nas ne more pripeljati dlje, ker na omejenem planetu ne moremo imeti neskončne rasti,« pojasnjuje.

PREKLOPNA TOČKA

Bloom pravi, da sta hiperkapitalizem in fetišizem denarja privedla do nastanka treh kriz: finančne, socialne in okoljske.

„Zdi se, da so te krize ločene, vendar niso, so del globlje krize, ki je kriza vrednot. Toda ta kriza sama po sebi je posledica globlje krize in prehajamo iz dobe sprememb v spremembo dobe. V teh trenutkih se spremeni leča, skozi katero vidimo svet.“

»Tradicionalno je bila varnost namenjena zaščiti drug pred drugim, zdaj pa je varnost namenjena temu, da se združimo kot globalna družina, da se zaščitimo pred izzivi, ki smo jih ustvarili. Zdaj moramo na prihodnost gledati skozi prizmo globalne družbe.«

V naslednjih dveh do treh desetletjih bo naš dostop do vode in hrane verjetno otežen, pravi Bloom.

„Kar zadeva družbene strukture, so te tako krhke, da so odvisne od dolgih dostavnih poti in dobavnih verig. Večina mest ima zaloge za nekaj dni, saj je veliko hrane, ki se prevaža s tovornjaki, del procesa „pravočasno“, kjer se zmanjša prostor v skladišču.“

»Če bi prišlo do okvare, bi se zelo hitro zgodile zelo slabe stvari. Še nismo razumeli, da neposredna nevarnost ne prihaja od nekoga drugega, ampak od nas samih.« Bloom pravi, da meni, da obstaja veliko elementov za razvoj svetlejšega in trajnostnega sveta, vendar »trenutno preprosto nimamo volje, da bi jih raziskali in razvili; obstajajo zelo močni interesi, ki poskušajo blokirati napredek na številnih frontah.«

JE ŽE DOVOLJ

Koliko bolečine moramo kot družba prenesti, preden se zavemo, da moramo nekaj ukreniti? Koliko orkanov Katrina ali Sandy, suš in gozdnih požarov mora opustošiti Zemljo, preden se zavemo, da moramo sprejeti ključne in kritične ukrepe?

»Iz gospodarstva smo naredili boga; podnebne spremembe morajo gospodarstvu povzročiti dovolj škode, da se bomo zbudili,« pravi Bloom. »Razmere se slabšajo in izboljšujejo; dobro je, da so stvari, ki se slabšajo, vse bolj očitne – imeli smo škandal z bankirji in novinarji, zdaj pa imate še škandal z Volkswagnom. Sprašujem se, koliko drugih prevar sploh obstaja?«

»Verjamem, da se je več stvari združilo in doseglo prelomno točko. Moj dedek je prihajal iz vzhodne Evrope in sploh ni poznal besedne zveze 'prelomna točka', včasih pa je rekel 'že dovolj je'. In je, že dovolj je. Zaradi naših otrok in otrok naših otrok se moramo mi, vsak od nas, zdaj postaviti po robu in biti upoštevan.«