Enotnost in moč Ljubezni

Enotnost ima bistveno vizijo, da smo en sam živ, medsebojno povezan ekosistem – živa Zemlja, ki podpira in hrani vse svoje prebivalce. Če priznamo in spoštujemo to preprosto resničnost, lahko začnemo sodelovati pri vitalnem delu zdravljenja našega razdrobljenega in razdeljenega sveta ter sprejmemo zavest enosti, ki je naša človeška dediščina. To je priložnost, ki se nam ponuja, čeprav njen temni dvojček ozvezdja dinamike nacionalizma, tribalizma, izolacionizma in vseh drugih regresivnih sil, ki izražajo »jaz« namesto »mi«.

Enost ni metafizična ideja, temveč nekaj bistvenega in vsakdanjega. Je v vsakem dihu, v utripu kril vsakega metulja, v vsakem koščku smeti, ki ga pustimo na mestnih ulicah. Ta enost je življenje – življenje, ki ga ne doživljamo več zgolj skozi razdrobljeno vizijo ega, skozi popačenja naše kulture, temveč ga poznamo v srcu, čutimo v duši. Ta enost je srčni utrip življenja. Vsak od nas mora živeti in slaviti to enost, sodelovati v njeni lepoti in čudežu. In s svojim zavedanjem in dejanji, ki se rodijo iz tega zavedanja, lahko pomagamo ponovno povezati naš svet z njegovo prvotno naravo.

Obstaja veliko načinov, kako izkusiti in sodelovati v tej živi enosti. Če pa sem se po pol stoletja duhovne prakse česa naučil, je to moč ljubezni. Ljubezen se pojavlja v toliko oblikah in izrazih. Obstajajo preprosta dejanja ljubeče prijaznosti do prijateljev in družine, članov naše skupnosti ali neznancev. Ljubezen sega čez meje in izraža tisto, kar je najbolj bistveno in človeško: tisto, kar združuje in ne ločuje. »Majhne stvari z veliko ljubeznijo« so močnejše in močnejše, kot se zavedamo, ker nas ponovno povežejo z duhovnimi koreninami življenja in njegovimi transformativnimi in zdravilnimi energijami. Ker je življenje izraz ljubezni, je vsako dejanje ljubezni sodelovanje in dar celoti.

Kuhanje obroka z ljubeznijo in skrbjo, poslušanje težav drugega z odprtim srcem, dotikanje telesa ljubljenega z nežnostjo ali poglobljena molitev, dokler se ne združite z neskončnim oceanom ljubezni – v vseh teh dejanjih živimo ljubezen, ki nas združuje. In skozi svojo ljubezen hranimo življenje na nevidne načine.

In v tem času ekološke krize, ko trgamo krhko mrežo življenja, je nujno, da ljubimo Zemljo, da jo sprejmemo v svoja srca in molitve. Imamo duhovno in fizično odgovornost za »naš skupni dom«, ki nas kliče, prosi za pomoč in ozdravitev. Z besedami Thicha Nhat Hanha:

Prava sprememba se bo zgodila šele, ko se bomo zaljubili v naš planet. Samo ljubezen nam lahko pokaže, kako živeti v harmoniji z naravo in drug z drugim ter nas reši pred uničujočimi posledicami uničevanja okolja in podnebnih sprememb.

Ponovno se moramo prebuditi za moč ljubezni v svetu. Naša ljubezen do Zemlje bo ozdravila tisto, kar smo oskrunili, nas bo vodila skozi to pustinjo in nam pomagala prinesti svetlobo nazaj v naš temni svet. Ljubezen nas vse povezuje na najbolj skrivnostne načine in ljubezen lahko vodi naša srca in roke. Osrednja nota ljubezni je enost. Ljubezen govori jezik enosti, enotnosti in ne ločenosti.

Ljubezen nas lahko odpre za globoko sodelovanje v življenju celote; lahko nas znova nauči, kako poslušati življenje, čutiti srčni utrip življenja, čutiti njegovo dušo. Lahko nas odpre za sveto v vsem stvarstvu in nas lahko ponovno poveže z našim prvinskim vedenjem, da je Božansko prisotno v vsem – v vsakem dihu, vsakem kamnu, vsaki živi in ​​neživi stvari. V enosti ljubezni je vse vključeno in vse je sveto.

In od tam naprej se lahko začnemo odzivati. Ne moremo se vrniti k preprostosti avtohtonega načina življenja, toda ko se pustimo voditi ljubezni, se lahko bolj zavedamo enosti življenja in prepoznamo, da to, kako smo in kaj počnemo na individualni ravni, vpliva na globalno okolje, tako zunanje kot notranje. Naučimo se lahko živeti na bolj trajnosten način, v skladu z globljim razumevanjem trajnosti, ki temelji na priznavanju svetega v stvarstvu. Lahko živimo preprosteje in rečemo ne nepotrebnim materialnim stvarem v našem zunanjem življenju. Lahko pa tudi delamo navznoter, da bi ozdravili duhovno neravnovesje v svetu. Naše individualno zavestno zavedanje svetega v stvarstvu ponovno povezuje razkol med duhom in materijo v naši lastni duši in tudi – ker smo veliko bolj del duhovnega telesa Zemlje, kot se zavedamo – v duši sveta.

Ljubezen je najmočnejša sila v vesolju. Ljubezen nas vleče nazaj k ljubezni, ljubezen odkriva ljubezen, ljubezen nas dela cele in ljubezen nas popelje Domov. V globinah duše nas ljubi Bog. To je najgloblja skrivnost človeštva, vez ljubezni, ki je v jedru našega bitja in pripada vsemu, kar obstaja. In bolj ko živimo to ljubezen, bolj ko se predajamo tej skrivnosti, ki je hkrati človeška in božanska, bolj polno sodelujemo v življenju, kakršno v resnici je, v njegovem čudenju in razodetju iz trenutka v trenutek.

Ljubezen in skrb – skrb drug za drugega, skrb za Zemljo – sta najpreprostejši in najdragocenejši človeški lastnosti. In ljubezen pripada enosti. To vemo v naših človeških odnosih, kako nas ljubezen zbližuje, in v svojih najbolj intimnih trenutkih lahko doživimo fizično združitev z drugim. Lahko nas tudi prebudi k zavedanju, da smo ena človeška družina, tudi ko naši vladarji postajajo bolj avtoritarni, naša politika pa bolj razdiralna. In na najgloblji ravni nas lahko ljubezen ponovno poveže z našo bistveno enostjo z vsem življenjem, s samo Zemljo.

Zemlja je živa enost, rojena iz ljubezni, ki jo ljubezen vsak trenutek preoblikuje. In mi smo lahko del njene duhovne preobrazbe, njenega prebujenja. Zemlja čaka in potrebuje naše sodelovanje. Ranjena je zaradi našega pohlepa in izkoriščanja ter zaradi naše pozabe na njeno sveto naravo. Potrebuje, da se spomnimo in ponovno povežemo, da živimo enost, ki je naša resnična narava. In ljubezen je najpreprostejši ključ do te enosti, tega spomina. Ljubezen je najbolj običajen, najpreprostejši in najbolj neposreden način za odkrivanje resničnega – najglobljih skrivnosti življenja. Je korenina vsega, kar obstaja, pa tudi v vsakem popku, ki se odpre spomladi, v vsakem sadju, ki dozori jeseni.

Ljubezen nas bo spomnila, da smo del življenja – da pripadamo drug drugemu in temu živemu, trpečemu planetu. Ljubezen nas bo ponovno povezala s svetimi potmi, ki so jih poznali naši predniki, in nas prebudila k novim načinom, kako biti drug z drugim in z Zemljo. Samo reči moramo »Da« tej skrivnosti v svojih srcih, odpreti se vezi ljubezni, ki nas vse združuje, ki je vtkana v mrežo življenja. In potem bomo odkrili ljubezensko razmerje, ki je življenje samo, in slišali pesem enotnosti, ki bo oživela v naših srcih in srcu sveta.