Poslovne Lekcije Tihega Vrtnarja

Ljudje, ki me najbolje poznajo, vedo, da sem v srcu le tiha vrtnarica. Moj vrt me je verjetno največ naučil o tem, kako stvari rastejo – in uspevajo na živahen in trajnosten način. Te lekcije so oblikovale moj pristop k spodbujanju odgovorne rasti v podjetju in k načinom, kako uporabljam svojo namero, pozornost in energijo.

Vrtnar vidi svet kot sistem medsebojno odvisnih delov – kjer so zdravi, trajnostni odnosi bistveni za vitalnost celote. »Pravi vrtnar ni oseba, ki goji rože, ampak oseba, ki obdeluje zemljo.« V poslu se mi je to prevedlo v pomen razvijanja sporazumov in partnerstev, kjer so vizija in vrednote, namen in namen izrecno artikulirani, upoštevani in usklajeni med vsemi deležniki podjetja – strankami, zaposlenimi, dobavitelji, delničarji ter širšo skupnostjo in naravnim okoljem.

Vrt me je naučil potrpežljivosti in vztrajnosti ter etičnih načel velikodušnosti in vzajemnosti. Osvetil mi je pomen cenjenja življenjskih ciklov in propadanja. Za vrtnarja je kompostiranje preobrazbeno dejanje – pri katerem lahko pokošena trava (ali neuspeli plodovi) iz prejšnje sezone postanejo vir moči za naslednje leto.

Naučil sem se, da dolgoročne koristi v življenju, delu in vrtu ne prinaša le to, kaj posadiš, ampak tudi način, kako to posadiš. Vrtnarji vedo, da ko se enkrat vzpostavijo močne korenine, je rast pogosto eksponentna in ne linearna.

Tudi vrtnarjenje je, tako kot poslovanje, po naravi lokalna dejavnost, umeščena v nenehno spreminjajoče se in nepredvidljivo globalno podnebje. Bistvenega pomena je, da se pojavite osebno, z lopato – in ponižnostjo v roki.

Vrtnarji so, tako kot podjetniki, obsedeni s latentnim potencialom – in so lahko znani po tem, da so patološko optimistični. Živo si lahko predstavljamo cvetenje in vonj vrtnice celo v najgloblji zimi. Kot je nekoč zapisal ameriški naravoslovec Henry David Thoreau: »Močno verjamem v seme. Prepričajte me, da imate tam seme, in pripravljen sem pričakovati čudeže.«

V bistvu je delo vrtnarja življenje, polno skrbi. Iz redkih virov gojimo obilje. Negujemo, spodbujamo, gnojimo – in po potrebi obrezujemo –, pri čemer spoštujemo resnično in divjo naravo vseh stvari. Vemo, da ustvarjanje trajne vrednosti zahteva vizijo, strast, trdo delo in duha drugih.

Šele začenjam razumeti to delo poslovnega vrtnarjenja – in vlaganje v ohranjanje zdravja ljudi – kot dejanje univerzalne odgovornosti. Njegova svetost Dalajlama me spominja: »Vsak od nas se mora naučiti delati ne le zase, za svojo družino ali svoj narod, temveč za dobrobit vsega človeštva. Univerzalna odgovornost je ključ do človekovega preživetja. Je najboljši temelj za svetovni mir.«

--William Rosenzweig, iz svojega govora ob prejemu nagrade "Oslo Business for Peace Award"

***

Za več navdiha se to soboto pridružite klicu Awakin Call z Rosenzweigom. Informacije za RSVP in več podrobnosti najdete tukaj.