Ljubezen, Ki Jo iščeš

Foto: Bharat Chauhan

Ljubezen, ki jo gojiš do sebe, ni nikoli neporavnana. Ti si radodarni darovalec in edini prejemnik. Ni se ti treba spraševati, ali bodo tvoja čustva odmevala ali tvoja prijazna dejanja povrnjena. Le ljubiti moraš sebe v celoti.

Ljubezen, ki jo gojimo do sebe, je zagotovljena, vsak donos presega naložbo. Morda hrepenite po tovrstni ljubezni od nekoga, ki vam je drag, ali pa vas morda boli srce, ker ljubite nekoga, ki vas ne more v celoti ljubiti nazaj.

Bolj ko iščemo takšno ljubezen, bolj se trudimo in manj ljubimo sebe. Toda kdo je bolj vreden skrbne pozornosti in skrbne naklonjenosti, ki jo tako zlahka izkazujemo drugim, kot nežna duša, ki nas nosi skozi vsak dan?

Ljubezen do sebe je neverjetno darilo, ki ga lahko vedno znova dajemo in prejemamo. Čeprav drugim rečemo ljubim te, lahko to rečemo tudi sebi. Te tri besede lahko izgovarjamo pogosto in s spoštovanjem, ki mu je namenjeno.

Obstaja čudovit svetopisemski stavek, ki je pogosto namenjen romantični ljubezni, kaj pa, če bi nanj pogledali v luči ljubezni do sebe?

Ljubezen je potrpežljiva, ljubezen je dobrotljiva. Ne zavida, se ne baha, ni prevzetna. Ne sramoti drugih, ni sebična, se ne da zlahka razjeziti, ne piše si krivic. Ljubezen se ne veseli hudega, ampak se veseli resnice. Vedno varuje, vedno zaupa, vedno upa, vedno vztraja. Ljubezen nikoli ne mine. – 1 Korinčanom 13:4-8

Predstavljajte si, da bi se imeli tako radi vsak dan; ko bi se počutili najbolje in najslabše. Predstavljajte si, da bi se imeli tako radi, ko bi obtičali v prometu, zamujali, se vsako jutro zbujali ali uživali v preprostem sončnem vzhodu.

Bi se lahko tako ljubili, ko bi bili jezni, osramočeni, prestrašeni ali preobremenjeni? Bi se lahko v teh trenutkih obrnili k sebi in poiskali nežnost, namesto da bi se nagonsko obračali k drugemu ali proti njemu?

Ljubezen je potrpežljiva, ljubezen je prijazna. Ljubezen do sebe odpušča neuspehe in je naša najzvestejša spremljevalka v trenutkih dvoma. Vsak dan se veseli pogleda v ogledalo in ne povečuje nepopolnosti. Sprejema pomanjkljivosti in radodarno ponuja druge priložnosti.

Ne zavida, se ne hvali, ni ponosna. Ljubezen do sebe se ne primerja, ampak slavi celovitost, samozavest in varnost. Prebiva v prejemniku, a njeni valovi se širijo daleč. Ne sramoti drugih, ni sebična, se ne razjezi zlahka, ne beleži krivic. Ne sešteva slabosti ali neuspehov, ampak uspeva v luči tveganja.

Ljubezen se ne veseli zla, ampak se veseli resnice. Vedno varuje, vedno zaupa, vedno upa, vedno vztraja. Ljubezen nikoli ne razočara. Ljubezen do sebe vidi tisto, kar je že prisotno, in ne tistega, česar trenutno primanjkuje. Je stabilna, zanesljiva in močna. To so tople roke, tesni objemi, smeh iz trebuha in sijoči nasmehi.

Ljubezen, ki jo dajemo sebi, je med najdragocenejšimi, kar jih lahko prejmemo. Ni odvisna od prisotnosti, odprtosti ali razpoložljivosti kogar koli drugega, temveč nam omogoča, da smo prisotni, odprti in na voljo sebi.

Ali obstaja večje darilo, ki si ga lahko damo sami sebi, kot odprtost lastnega srca? Mar ni to tisto, kar hrepenimo od drugih, da nam odprejo svoja srca, delijo svoje zgodbe in nas spustijo noter?

Morda ne dobimo vedno ljubezni, ki si jo želimo, ali pa nas le pusti, da si želimo več. Lahko jo dobimo, ko smo preveč zaprti, da bi jo sprejeli, ali ko pride v obliki, ki je ne moremo prepoznati, zaradi česar smo imuni na njeno prisotnost. Lahko jo dobimo en dan, naslednji dan pa čutimo njeno odsotnost.

Ta ljubezen se ne more primerjati z ljubeznijo, ki nam je vedno na voljo, vedno čaka, da jo prejmemo, vedno z mislijo na naše najboljše interese in s pričakujočim srcem. Ko začnemo brezpogojno ljubiti sebe, postanemo bolj sposobni ljubiti tiste okoli sebe.

Začnemo sočustvovati z neznancem, ki nam govori v jezi, ker smo bili tudi sami jezni in smo se kljub temu imeli radi. Začnemo bolj sprejemati težave svojih družinskih članov, ker smo se tudi sami borili, a naša srca so zrasla. Začnemo postavljati vprašanja namesto prehitro sklepati, ker smo tudi mi delili svoje zgodbe in bili deležni iskrene hvaležnosti.

Ljubezen do sebe ni sebična, temveč vodi do odprtega srca. Veliko lažje je biti popolnoma prisoten drug z drugim, ko nas ne obremenjujejo zaznane nepopolnosti ali pretekli neuspehi. Ko se lahko s svojimi pomanjkljivostmi soočimo z nežnostjo, povabimo druge, da storijo enako. Ko se lahko prepoznamo v svoji vrednosti, dovolimo drugim, da zasijejo.

Vzemi si čas, da postaneš ljubezen, ki jo iščeš, in našel boš ljubezen, ki si jo iskal.