Projekt Uspavanka

Prej to zimo je Crystal v Siena House , zavetišču za brezdomce za mlade matere v južnem Bronxu, tiho spregovorila s svojimi petimi otroki. »Ta pesem je za vas,« je rekla in začela peti uspavanko, ki jo je napisala (skupaj z glasbenikom Danielom Levyjem), z naslovom »Ti si razlog, zakaj«.

Ob spremljavi kitare in violine je zapela: »Ti si razlog, zakaj se smejim. Ti si razlog, zakaj pojem. Ti si razlog, da sem živa. Ti si moje vse, moje vse.« V nežnih dvostihih je Crystal izrazila materinsko ljubezen do svojih otrok – občutke, ki jih pogosto povezujemo z žensko, ki se sklanja nad otroško posteljico v otroški sobi, ne pa z novopečenimi mamami, ki gredo skozi zavetišča za brezdomce, zapore, stanovanjske projekte in programe izobraževanja odraslih in komaj uspevajo držati svoje družine skupaj.

Od leta 2011 je projekt Uspavanka , program Carnegie Halla (del širše pobude Glasbene povezave ), ki prenaša transformativno moč glasbe iz pozlačenih koncertnih dvoran v zanemarjene skupnosti po New Yorku in po vsej državi, združil več kot 300 brezdomnih ali zaprtih mater s profesionalnimi glasbeniki, da bi ustvarili glasbeno izkušnjo za svojega otroka. V treh srečanjih novopečene in bodoče mamice napišejo, skladajo in posnamejo kratko uspavanko za svoje novorojenčke. Za mlade ženske, ki so morda same doživele težko otroštvo, je projekt priložnost, da dajo ime vsem surovim čustvom, ki jih prinaša materinstvo: obžalovanjem iz lastnega življenja, svetlim željam za svoje otroke in, kar je najpomembneje, neizmerni naklonjenosti, ki vre v srcih teh novopečenih mater.

Mati in njen otrok sodelujeta v glasbenih povezavah v newyorški Siena House. Foto: Jennifer Taylor

Projekt Uspavanka ni zgolj priložnost za mamo, da napiše nekaj trajnega in pomenljivega; pesem ustvarja tudi vitalno vez, ki je ključna za otrokov razvoj, pravi dr. Dennie Palmer Wolf , raziskovalka, ki ocenjuje projekt. Petje uspavanke pomaga ustvariti varno navezanost med materjo in otrokom, kar, kot so pokazale študije, pogosto vodi k raziskovanju, boljšim socialnim odnosom in čustvenemu dobremu počutju v poznejšem življenju, pravi Wolf. Projekt Uspavanka Carnegie Hall je eden redkih programov, ki spodbuja širši neonatalni razvoj, namesto omejenega poudarka družbe na preprečevanju umrljivosti ali bolezni dojenčkov.

»Ko financiramo zdravstveno varstvo mater in dojenčkov, gre predvsem za okvir bolezni: 'Kako preprečiti materam kajenje, pitje ali uživanje gaziranih pijač? Kako zagotoviti, da se otroci po porodu cepijo?' To so epidemiološka vprašanja. Česar ne namenjamo nobene pozornosti, a ni nič manj pomembno, je druga plat predporodne in poporodne oskrbe: 'Kako mladim materam, ki so morda same, morda noseče v soseskah, ki niso posebej varne, ali v sistemu zavetišč, povemo, da bodo kmalu postale mati? Kako jim povemo, da so odgovorne za svojo rast in razvoj ter rast in razvoj tega otroka?'« se sprašuje Wolf. Dodaja, da ta pobuda »izobražuje mlade, da bodo opravljali delo, ki ga bodo opravljali.«

Za generacijo otrok se kljub vsem turbulentnim razmeram odraščanja v revščini zaspati v maminem naročju nenadoma sliši veliko slajše.