Zimski solsticij: Blagoslov Za najdaljšo noč

Blagoslov za najdaljšo noč

V vseh teh mesecih
kot sence
podaljšali so se,
ta blagoslov je bil
zbiranje samega sebe,
pripravljati se,
priprava na
to noč.

Vadilo se je
hoja v temi,
potujejo z
zaprtih oči,
čuti svojo pot
po spominu
z dotikom
z luninim privlečkom
tudi ko upada.

Torej mi verjemite
ko ti povem
ta blagoslov bo
dosežem te
tudi če ti
nimajo dovolj svetlobe
prebrati ga;
našlo te bo
čeprav ne moreš
glej, kako prihaja.

Vedel boš
trenutek njegovega
prihod
z vašo izpustitvijo
diha
imeli ste
tako dolgo;
rahljanje
stiskanja
v tvojih rokah,
sklopke
okoli tvojega srca;
redčenje
teme
ki se je narisal sam
okoli tebe.

Ta blagoslov
ne pomeni
da vzamem noč stran
ampak ve
njegove skrite ceste,
pozna počivališča
vzdolž poti,
ve, kaj pomeni
potovati
v podjetju
prijatelja.

Torej, kdaj
ta blagoslov pride,
primite ga za roko.
Vstani.
Odpravite se na pot
ne moreš videti.

To je noč
ko lahko zaupaš
da katera koli smer
greš,
hodil/a boš
proti zori.

—Jan Richardson
iz knjige Zdravilo za žalost: Knjiga blagoslovov za čase žalosti