Ko srčni ritem postane kaotičen,
Čas prevzema obremenitev, dokler se ne zlomi;
Potem pade ves nenadzorovan stres
V mislih kot neskončna, naraščajoča teža,
Luč v umu postane šibka.
Stvari, ki bi jih prej lahko sprejeli brez težav
Zdaj pa postanejo naporni dogodki volje.
Utrujenost prevzame tvoj duh.
Gravitacija začne padati v tebi,
Vleče navzdol vsako kost.
Plima, ki je nisi nikoli cenil, je odšla.
In obtičal si na negotovih tleh.
Nekaj v tebi se je zaprlo;
In ne moreš se prisiliti nazaj v življenje.
Prisiljeni ste bili vstopiti v prazen čas.
Želja, ki te je gnala, je izginila.
Zdaj ni drugega za početi kot počivati
In potrpežljivo se nauči sprejemati sebe
Zapustil si se za tek dni.
Sprva se bodo tvoje misli stemnile
In žalost prevzame kot brezvoljno vreme.
Tok neizjokanih solz te bo prestrašil.
Prehitro si potoval po lažnih tleh;
Zdaj je tvoja duša prišla, da te vzame nazaj.
Zateci se v svoja čutila, odpri se
Za vse majhne čudeže, ki si jih doživel/a.
Postanite nagnjeni k opazovanju poti dežja
Ko pada počasi in svobodno.
Posnemajte navado somraka,
Vzemite si čas, da odprete vodnjak barv
To je pospešilo svetlost dneva.
Rišite ob tišini kamna
Dokler te njegova mirnost ne prevzame.
Bodite pretirano nežni do sebe.
Izogibajte se tistim, ki so v duhu razburjeni.
Naučite se biti v družbi nekoga, ki vam je lahkoten
Ki meni, da ima ves čas na svetu.
Postopoma se boš vrnil k sebi,
Ko sem se naučil novega spoštovanja do svojega srca
In veselje, ki prebiva globoko v počasnem času.
-- John O'Donohue iz filma "Blagoslovi"
COMMUNITY REFLECTIONS
SHARE YOUR REFLECTION
15 PAST RESPONSES
This whole book by O'Donohue is a great blessing "To Bless the space between us." So sad that he has departed but grateful for the gifts he left behind--each of them a special gem of insight for our troubled world. John O'Donohue helps me remember what truly matters.
Excellent message, specially for those of us who try to manage stress daily.
Great to get a poem - not just more "information"
Would love more poems from Daily Good.
I cannot possibly tell you how timely this is for me right now...I am so grateful for your writing - you have provided a validation that I so desperately needed. It is only by the refuge, calmness, and gentleness you have so eloquently communicated that I have survived. Thank you, dear John O'Donahue for having written this. Thank you so, dear Daily Good, for having posted it.
Namaste, ~AJay
I like the expression, 'race of days'. It seems like this and to what end we run I'm sometimes unsure. I think it's because we feel we run out of time. We have to do things. To be seen to be doing things. I think it's time I stopped. Time to let everything flow around me and just let life happen.
Oh my God, this was just what I needed...Thank you to whoever chose it