Vrtna knjižnica: Ustvarjalnost in Pogovor Spreminjata Stigmatizirano Sosesko

»Vrtna knjižnica je kot naša mati,« pravi sudanski prosilec za azil Najmeldien (Nadeem) Ahmed. »Občutek je bil, kot da se je moje življenje v Izraelu začelo, ko sem odkril knjižnico.«

Vrtna knjižnica je neprofitna iniciativa, ki so jo leta 2009 ustanovili Izraelci. Začelo se je z dvema knjižnima policama v središču vrta Levinsky, javnega parka v eni najrevnejših sosesk Tel Aviva, kjer danes živi veliko afriških prosilcev za azil. Naraščajoča stopnja brezdomstva, zlorabe substanc in kriminala stigmatizira območje. Napetosti med migranti in izraelskimi prebivalci občasno preraščajo v nasilje.

Umetniški direktor Eyal Feder to imenuje intervencija v knjižnični skupnosti. »Bila je ena redkih sosesk v Tel Avivu brez kakršnega koli umetniškega, izobraževalnega ali skupnostnega centra,« pravi Feder.

Po podatkih izraelske uprave za prebivalstvo, priseljevanje in meje je približno 40.000 prosilcev za azil v Izraelu iz Eritreje in 15.000 iz Sudana. »Imenujejo nas infiltratorji,« pravi Ahmed. »Izrael ima velik pravni problem z opredelitvijo, kdo je begunec.«

Izrael odobri manj kot en odstotek prošenj za azil, kar je bistveno manj kot katera koli druga razvita država. Ahmed meni, da razširjena nevednost hromi izraelski zakonodajni sistem.

»Sodelovati moramo, se pogovarjati in razumeti, kaj se dogaja,« pravi Ahmed. »Vse se začne v vrtni knjižnici.«

Danes ima knjižnica več kot 3500 knjig v 16 jezikih. Prireja tudi različne javne dogodke. Deluje s pomočjo 120 prostovoljcev, vključno z nekaj zaposlenimi s krajšim delovnim časom. »Skoraj nimamo virov stalnega financiranja,« pravi Feder.

Knjižnica ima povprečno dnevno obiske 40–60 otrok. Trenutno je v njene izobraževalne programe vpisanih 300 odraslih, v umetniške programe 40 in več kot 50 dodatnih aktivnih imetnikov izkaznic.

Feder pravi, da so te številke le konzervativne ocene. »Ljudje lahko kar pridejo. Mnogi naši klienti se ne prijavijo za kartico,« pravi. Kartica privablja posameznike iz vseh skupnosti v Tel Avivu, pri čemer sodelujejo muslimani, kristjani in Judje iz tako različnih okolij.

To poletje je Knjižnica v vrtu sponzorirala igro »En močan črnec«, ki je bila premierno uprizorjena junija na svetovni dan beguncev z občinstvom približno 1000 ljudi. Igra je nastala pri šestih sudanskih prosilcih za azil, vključno z Ahmedom. Združuje ostro satiro z mozaikom osebnih pripovedi migrantov v Izraelu. Uprizorjena je bila s pomočjo prostovoljcev knjižnice, režirala pa sta jo izraelska gledališka strokovnjakinja Yael Tal in Naama Redler. Bila je tako uspešna, da so ju povabili k nastopu v druga mesta po Izraelu. Nato so se meje med umetnostjo in resničnostjo zabrisale.

Babiker (Babi) Ibrahim, ki v filmu "One Strong Black" igra izraelskega policista, ki aretira sudanskega moškega na podlagi lažnih obtožb, je bil sam aretiran zaradi domnevne posesti ukradenega blaga.

V skladu z zakonom proti infiltraciji bi lahko prosilce za azil, obtožene kaznivega dejanja, pridržali brez kakršnih koli dokazov ali ustreznega postopka. Feder pravi, da prosilce za azil pogosto obtožijo kraje zgolj zato, ker imajo nekaj dragega, kot je kolo ali telefon. »Če vam določen prosilec za azil ni všeč, ga preprosto obtožite kaznivega dejanja in bi bil zaprt,« pravi Feder. Prejšnji mesec je izraelsko vrhovno sodišče ta zakon razglasilo za neustaven in odredilo takojšnjo izpustitev približno 1700 migrantov, vključno z mladoletniki, ki so bili pridržani v zaporu brez sojenja.

V priporu je Ibrahim ostal v nenehnem stiku s člani knjižnice. »Potem me je policija nameravala premestiti,« pravi. »Mislil sem, da je to kraj, kjer podpišeš sporazum o vrnitvi v Sudan ali pa ostaneš v zaporu za nedoločen čas. Raje bi umrl v Sudanu kot pa zgnil v izraelskem zaporu.«

Mednarodno pravo Izraelu prepoveduje deportacijo eritrejskih državljanov, čeprav je bilo veliko posameznikov vrnjenih v okviru direktiv o "namerni emigraciji". Na stotine Sudancev je prav tako zapustilo Izrael v podobnih pobudah, včasih brez vednosti ali nadzora visokega komisarja ZN za begunce.

»Poskušali smo se izogibati politiki, ker služimo raznolikim skupnostim,« pravi Feder. »Toda to, kar se je zgodilo z Babijem, nas je potisnilo v ospredje zelo javnega boja. Je del naše družine.«

Vrtna knjižnica je ustvarila Facebook stran z imenom »freeBabi«. V štirih urah je nova skupina prejela več kot 300 »všečkov«. Hitro je narasla na več kot 1000. Ljudje po vsem Tel Avivu, celo nekateri Izraelci v tujini, so objavljali slike s podpornimi slogani.

Ibrahima so izpustili 24. julija. »Brez skupnosti vrtne knjižnice danes ne bi bil svoboden,« pravi.

29. julija je ekipa Knjižnice vrtov uprizorila povratniško predstavo »One Strong Black« pred gledališčem Habima, Belim mestom, ki je na Unescovem seznamu dediščine v kozmopolitskem središču Tel Aviva. Ibrahimova vloga je zanj dobila nov pomen.

»V priporu sem videl veliko ljudi, ki niso razumeli, zakaj so bili aretirani,« pravi Babi. »Imel sem srečo. Knjižnična skupnost me je podprla,« pravi. »Še vedno se počutim, kot da sanjam.«

Igralci so po predstavi ostali, da bi se pogovorili z občinstvom. »Niso vedeli ničesar o naši situaciji. Postavili so veliko vprašanj,« pravi Ahmed. Verjame, da knjižnica ponuja ključno platformo za pogovor in interakcijo, ustvarjalno rešitev za pomanjkanje odgovornosti vlade.

Istega večera, ko so igralci nastopili in praznovali Ibrahimovo vrnitev, so številni izraelski prebivalci protestirali proti njegovi izpustitvi. Prejšnji teden so se proti prelomni sodbi vrhovnega sodišča zbrali tudi številni Izraelci. Najrevnejše skupnosti v Tel Avivu so še vedno razdeljene zaradi strahu in odtujenosti, izraelska politika pa ignorira slabšanje razmer v odtujenih urbanih območjih.

Člani knjižnice so se na poti »One Strong Black« veliko naučili. Udeleženci uporabljajo javne prostore in družbena omrežja za povezovanje sosedov z različnimi etničnimi, političnimi, socialno-ekonomskimi in verskimi razlikami. Verjamejo, da osredotočenost na dostopno umetnost in pismenost ustvarja nenevarno platformo za gradnjo skupnosti. Ozaveščenost in angažiranost javnosti sta prva koraka k reševanju izzivov soseske, ki jih še poslabšuje zanemarjanje s strani vlade. »Če se lotite potrebe, se bodo ljudje zbrali okoli vas,« pravi Feder. »Naša moč so ljudje.«