Čas krize in kaosa, kakršnega prinaša pandemija, je,
med drugim tudi čas, da naše prednike pokličemo po njihovi globoki modrosti. V času smrti in globokih sprememb ni potrebno le znanje, ampak resnična modrost , kajti v takšnih časih nismo vabljeni le, da se vrnemo v neposredno preteklost, tisto, česar se z veseljem spominjamo kot »normalnega«, ampak da si znova zamislimo novo prihodnost, prenovljeno človeštvo, pravičnejšo in zato trajnostno kulturo in celo polno veselja.
Julian iz Norwicha (1342–ok. 1429) je eden tistih prednikov, ki nas danes kličejo. Navsezadnje je vse svoje življenje preživela med najhujšo pandemijo v evropski zgodovini – bubonsko kugo, ki je pobila 40–50 % prebivalstva….
Julian je bil zagovornik božanske ženskosti v stoletju, ko je vladal patriarhat. Mirabai Starr piše, da »razkriva žensko stran Boga« in »nežno in ljubeče kljubuje patriarhatu skoraj na vsakem koraku«. [i] Julian je vztrajal, da žensko prodre v vsak vidik našega razumevanja božanskega, v vse razsežnosti troedinega Boga. Je močna predstavnica »božjega materinstva« v našem času, ko se matromor, ubijanje deklet in žensk, modrost, ustvarjalnost in sočutje, matromor, ki kulminira v roparstvu in križanju matere Zemlje, dogaja povsod ...
Predstavlja svoj primer dobrote in milosti narave v času pandemije, ko je toliko ljudi obrnilo hrbet temu, da bi naravi spet zaupali. V Julijanovem času so ljudje iz pandemije potegnili zelo različne zaključke – namreč, da nas narava sovraži, da nas Bog kaznuje in da smo ljudje tako krivi in polni sramu, da je greh največja resnica o človeštvu. Skratka, izgubili so duhovnost stvarjenja, kot pojasnjuje ekoteolog Thomas Berry. Julian pa se ni spustila v to teološko zajčjo luknjo, zaradi česar je tako drugačna od protestantskih reformatorjev in velikega dela krščanstva, ki je sledilo vse do naših dni.
Medtem ko nas ima veliko za naučiti v našem času samoograjevanja med našo pandemijo v enaindvajsetem stoletju, nas ima prav toliko za naučiti po koncu pandemije. Njeni nauki in vpogledi nikakor niso omejeni na čas pandemije – pravzaprav bi naše razmišljanje o njih in njihovo izvajanje lahko pomagalo preprečiti pandemije v prihodnosti.
Velik del Julianovih naukov je mogoče najti v tem stavku iz Knjige modrosti v hebrejski Bibliji: "Modrost je mati vseh dobrih stvari." (Modrosti 7:10-11) Med Julijanovimi nauki so naslednji:
»Prva dobra stvar je dobrota narave.
Bog je isto kot narava.
Dobrota v naravi je Bog.
Bog čuti veliko veselje, da je naš Oče.
Bog čuti veliko veselje, da je naša Mati.
Doživljamo čudovito mešanico dobrega in gorja.
Mešanje dobrega in stiske v nas je tako osupljivo, da komaj ločimo, v katerem stanju
mi ali naš sosed smo notri – tako osupljivo je!«
Dvojni udarec, ki ga Julijan zada patriarhatu, je vztrajanje pri nedualizmu Boga in narave, Boga in človeka, telesa in duše, čutnosti in duhovnosti. Patriarhat uspeva na dualizmu, kot vampir na krvi. Nič čudnega, da so jo dejansko ignorirali vse do poznega dvajsetega stoletja – njena demontaža in dekonstrukcija patriarhata se nista ujemala s programi za izgradnjo imperija suženjstva, kolonializma, genocida in sovraštva do matere Zemlje, ki ji pravimo matrico in poganja zahodno »civilizacijo« vsaj od leta 1492….
Krščanstvo, ki je napadlo avtohtone dežele po vsem svetu v poznem petnajstem do sedemnajstem stoletju, bi lahko uporabilo Julijanovo razumevanje vere kot zaupanja (ki je bilo, mimogrede, tudi Jezusovo razumevanje vere), ne pa sprevržene različice vere, h kateri so konkvistadorji korakali s Kristusovimi zastavami in križem. Zaupanje v svoje telo, čutnost in strasti so osnova Julijanove nedualistične duhovnosti ustvarjanja. Zaupanje - kot dokazuje psiholog William Eckhardt v svoji knjigi o psihologiji sočutja - je tisto, ki gradi sočutje, ne strahu.
Pred sedemsto leti nismo mogli razumeti Julian in linije duhovnega ustvarjanja, ki jo nosi s seboj. Danes z ženskim gibanjem, ženskami, ki so dejavne na področju učenja in vodenja, gibanjem Življenja črncev so pomembna ter gibanjem za upor za ekologijo in izumrtje – zmoremo! In z matricodom in mizoginijo, ki nas gledata v oči, moramo.
Kaj pa je patriarhat, če ne ubijanje matere? In pritegniti kaznovalnega Očeta Boga, da bi pridobil božansko odobritev in odobritev?
Kdo je Julian, če ne glasnik načela vrnitve matere ustvarjalnosti in skrbi, sočutja, pravičnosti in moči? Morda je Julian za enaindvajseto stoletje to, kar sta bila Karl Marx (in Charles Dickens) za devetnajsto. …Julian prevzame privilegije in nevarnosti patriarhata tako, da ga razgradi. Namesto kaznovalnega Očeta Boga nam predstavlja ljubečega, Mati Boga. Namesto da bi poveličevala preživetje za nekaj ljudi, razglaša demokracijo pravičnosti in skrbi. Namesto dualizma telesa proti duši, moškega proti ženskemu, človeka proti naravi oznanja enotnost. Namesto strahu zaupajte. Namesto da bi vodila z možgani plazilcev, razmišlja s kooperativnimi možgani sesalcev. Namesto posilstva in plenjenja matere zemlje, časti božansko v naravi in »mrežo stvarstva«, o kateri je pisala Hildegarda. Namesto človeškega egoizma in narcisoidnosti izdaja novo vabilo k praznovanju in delitvi. In namesto samopomilovanja in samopoveličevanja oblikuje zdravo ljubezen do sebe, ki vodi v služenje drugim.
Julian nam očitno podarja spremembo paradigme religije, od ideologije izvirnega greha k zavesti izvorne dobrote ali izvirnega blagoslova. Od krivde do hvaležnosti. Od vprašanja, ki je prevladovalo v veri od Julijanovega časa do našega, kar je veliki bibličar Krister Stendahl opisal kot "nevrotično vprašanje, ki ga Sveto pismo" – to je, "Ali sem rešen?" – do vprašanja hvaležnosti in milosti: "Kako se zahvalimo in vrnemo materi zemlji in vesolju ter prihodnjim generacijam vse blagoslove, ki jih je naša vrsta podedovala?"
– Odlomki iz uvoda in epiloga knjige Julian iz Norwicha: Modrost v času pandemije – in pozneje Matthewa Foxa
[i] Prav tam, xix, xxii.
***
Za več navdiha se pridružite sobotnemu Awakin Callu z Matthewom Foxom. Zvestoba proti veri: priklanjanje srcu nad oblastjo. Informacije o odgovoru in več podrobnosti tukaj.
COMMUNITY REFLECTIONS
SHARE YOUR REFLECTION
2 PAST RESPONSES
I dont use the word naP its an old Dog of raw an tusL.
Excerpts from the Introduction and Epilogue to Julian of Norwich: Wisdom in a Time of Pandemic—and Beyond by Matthew Fox. I AM in Political asylum for saying what Julian said. But of course i told on specific people involved the matrarchicide, thats the difereance in the usa top places they plotted speciaificaly they plotted covid 19.